So električni avtomobili v resnici čistejši?

So električni avtomobili v resnici čistejši?

Vse odkar so prvi (sodobni) električni avtomobili zapeljali na ceste v večjem številu, so poleg zagovornikov deležni tudi številnih kritik. Ne le na račun skromnejšega dosega ter daljšega časa polnjenja baterij, temveč tudi glede resnične prijaznosti do okolja – predvsem zaradi proizvodnje baterij in umazanih virov pridobivanja električne energije. Kako zeleni so torej električni avtomobili v resnici?

Baterija povprečnega električnega avtomobila tehta okoli 400 kg – kar 10.000-krat več, kot baterija mobilnega telefona (približno 40 gramov), proizvodnja baterij pa ima velik vpliv na okolje. Največ baterij izdelajo na Kitajskem oziroma v tamkajšnjih tovarnah, ki večinoma ne premorejo najsodobnejše tehnologije in z različnimi izpusti prekomerno onesnažujejo okolje. Uvedba sodobnih tehnoloških procesov je za zmanjšanje teh emisij ključnega pomena – različni viri navajajo, da bi posodobitev tehnologije proizvodnje baterij na raven, kakršno uporabljajo evropske ali ameriške tovarne, emisije CO2 zmanjšala celo do 66 odstotkov. Ne glede na to je izdelava električnega avtomobila bolj umazana od izdelave klasično gnanega oziroma se v procesu proizvodnje v zrak izpusti več CO2. Proizvodnja samega vozila je sicer malenkost čistejša (saj ni treba izdelati motorja na notranje izgorevanje), skupaj s proizvodnjo potrebnih baterij pa so emisije večje.

Če te emisije razdelimo skozi življenjsko dobo povprečnega evropskega avtomobila in na število prevoženih kilometrov, proizvodnja povprečnega klasično gnanega avtomobila povzroči približno 45 gramov CO2 na prevožen kilometer, proizvodnja električnega pa 35 gramov oziroma skupaj s proizvodno baterije v povprečju 70 gramov na kilometer. Proizvodnja električnega avtomobila je tako precej bolj obremenjujoča za okolje kot proizvodnja avtomobila s klasičnim motorjem.

Nato moramo k temu prišteti emisije, ki nastajajo pri pridobivanju energije in to je naslednja točka, kjer kritiki električnih vozil vidijo le-te manj zelene. Deloma imajo prav, saj še vedno velik del električne energije pridobivamo v termoelektrarnah oziroma s kurjenjem premoga, a tudi pri pridobivanju bencina oziroma dizelskega goriva nastajajo emisije CO2. Če se vrnemo k povprečnemu evropskemu avtomobilu z motorjem z notranjim izgorevanjem, je teh emisij (iz zemlje do črpalke) okoli 45 gramov na prevožen kilometer, pri pridobivanju električne energije pa se le-te med posameznimi državami močno razlikujejo. Na eni strani je Norveška, ki je praktično v celoti prešla na zelene vire pridobivanja električne energije in zato ta pri tamkajšnjih električnih vozilih ne prispeva nič emisij oziroma zanemarljivo malo, na drugi strani pa je Nemčija, kjer pridobivanje električne energije prispeva okoli 110 gramov CO2. Povprečje EU pri pridobivanju električne energije je 55 gramov – za primerjavo, v ZDA je 90 gramov. K vsemu skupaj je treba seveda prišteti še emisije CO2 med vožnjo – pri električnem vozilu so 0, pri avtomobilu z motorjem z notranjim zgorevanjem pa je evropsko povprečje okoli 160 gramov na prevožen kilometer.

Preprosta matematika pokaže, da so električni avtomobili znotraj celotnega življenjskega cikla v povprečju čistejši od klasično gnanih (podobnosti v tabeli), poleg tega pa bodo z ekonomijo obsega (predvsem s čistejšo proizvodnjo baterij in večjim deležem reciklaže le-teh) ter z večjim deležem pridobivanja električne energije iz trajnostnih virov zagotovo postali še manj obremenjujoči za okolje.

Povprečne emisije ogljikovega dioksida v celotni življenjski dobi vozila na prevožen kilometer (CO2/km):

Sorodne objave

Facebook

Facebook