marzo 23, 2016

Od 15. marca dalje zakon dovoljuje uporabo letnih pnevmatik in tisti najbolj neučakani ste najbrž svojega jeklenega konjička že preobuli. A z menjavo se prav nič ne mudi, saj zima, še posebej v kakšnih višje ležečih krajih, lahko še vedno zamahne z repom.

Zakon pravi, da je zimska oprema, ne glede na datum, obvezna v zimskih razmerah, torej takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica). Vseeno pa z zimskimi pnevmatikami na svojem avtomobilu ne vztrajajte predolgo, saj višje temperature močno vplivajo na njihovo obrabo in jih tudi trajno poškodujejo do te mere, da postanejo neuporabne tako za vožnjo pozimi kakor tudi poleti. Strokovnjaki svetujejo, da pnevmatike zamenjate takoj, ko zunanja temperatura konstantno naraste oziroma ko se zjutraj ne spusti več pod približno 5 do 6 stopinj Celzija. Vsekakor pa jih zamenjajte preden se odpravite na daljšo pot in boste hitreje vozili po avtocesti, denimo pred prvomajskimi počitnicami.

Ste dovolj bogati, da bi kupovali poceni?

Če letne pnevmatike že imate boste verjetno zgolj obiskali vulkanizerja (tudi če so na svojih platiščih je priporočljivo, da jih pred montažo uravnotežite oziroma centrirate), če pa ste jih lani jeseni zaradi dotrajanosti zavrgli oziroma če to nameravati storiti letos, potem morate kupiti nove. Katere?

Ponudba na trgu je velika in na prvi pogled so vse črne in okrogle, a med njimi so velike razlike. Natančna sestava gumene zmesi je sicer ena najbolj varovanih skrivnosti na svetu, a ravno zaradi različnih dodatkov in primesi je ena guma pač boljša od druge. Razlike pri novih pnevmatikah morda res niso zelo velike, a kakovostna guma ima tudi po enem letu podobne lastnosti kot  nova, medtem ko je manj kakovostna opazno slabša. Kakovostna pnevmatika torej ne nudi le boljšega oprijema, temveč zdrži tudi kakšno leto dlje in poceni pnevmatike so pravzaprav na koncu lahko precej drage, če jih menjate na vsaki dve leti.

Pri nakupu so dobrodošli različni testi

Tudi pri pnevmatikah velja, da cena praviloma odraža kakovost in da so dražje pnevmatike na splošno boljše od poceni izdelkov. Vsekakor se izogibajte vzhodnjaških pnevmatik z neznanimi, a zvenečimi imeni ter rajši izbirajte med pnevmatikami priznanih proizvajalcev. Kot pomoč pri izbiri so poleg podatkov na nalepki lahko tudi različni strokovni testi – oglejte si test nemškega ADAC, ki ga strokovnjaki vsako leto pripravijo v sodelovanju še z nekaterimi evropskimi avtomobilskimi klubi, vključno z AMZS.

Pri teh testih je končna ocena sestavljena iz lastnosti posamezne pnevmatike na suhi in mokri cesti ter obrabe in porabe goriva. Zato ni nujno, da je najvišje uvrščena pnevmatika najboljša prav vseh kriterijih; ena je na primer zelo dobra na mokrem, a se precej hitro obrablja. Izbirajte torej med takimi pnevmatikami, ki so dobre na za vas najpomembnejših področjih.

Udobne ali športne?

Pri izbiri pnevmatik seveda upoštevajte homologacijske zahteve vašega vozila, pa tudi sicer ne pretiravajte z velikostjo. Nizkopresečna pnevmatika na večjem platišču se pri športni vožnji resda ne zvija in vozniku nudi več povratnih informacij, a je po drugi strani pri blaženju udarcev s ceste manj udobna in zaradi večjih dimenzij dražja. Vsekakor pri izbiri pnevmatik upoštevajte lastnosti avtomobila ter svoj način vožnje – na družinskega enoprostorca raje namestite udobnejše pnevmatike, športne sodijo na športni avtomobil.

Športne pnevmatike so namenjene bolj športni vožnji ter večjim hitrostim in obremenitvam, saj se takrat pnevmatika ogreje na optimalno temperaturo in začne pravilno delovati. Športne pnevmatike imajo tudi manjšo višino oziroma presek in čvrstejše boke, zaradi česar so med vožnjo prek cestnih neravnin manj udobne, zato pa po drugi strani nudijo boljši prenos informacij s ceste. Če pa se športna pnevmatika ne ogreje na delovno temperaturo ne deluje pravilno oziroma ne nudi optimalnega oprijema, svoje pa dodaja tudi tanka plast, ki se zaradi pogostega segrevanja in ohlajanja zgolj kakšnega milimetra zgornjega sloja ali še manj nabere na površini pnevmatike. Ta plast se pri večjih obremenitvah odstrani in pod seboj razkrije svežo gumo z ustreznimi voznimi lastnostmi, pri voznikih, ki vozijo izrazito umirjeno, pa ostaja na gumi, ki zato ne nudi več dobrega oprijema. Če se torej praktično ne vozite športno raje izberite udobnejšo pnevmatiko nižjega hitrostnega razreda, ki bo dobro delovala predvsem pri manjših obremenitvah in bo zaradi večje višine oziroma preseka učinkovitejša pri blaženju udarcev s ceste.

Seveda pa ima tudi pri pnevmatikah zadnjo besedo fizika in pri previsoki hitrosti vsaka, še tako kakovostna pnevmatika, izgubi oprijem. Višji hitrostni razred pomeni, da pnevmatika bolje deluje pri višjih hitrostih, nižji pa da je prvenstveno namenjena nižjim hitrostim. Seveda je treba upoštevati homologacijo vozila, a tudi če se boste na primer s pnevmatiko hitrostnega razreda V peljali 250 km/h, je ne bo kar razneslo ali se zgodilo kaj podobno dramatičnega. Lahko pa se opazno poveča obraba, za katero proizvajalec jamči le do označene hitrosti.

Nikar ne ostanite na zimskih!

Mnogi vozniki dotrajane zimske radi »do konca zvozijo« v naslednjem poletju – z vidika stroškov povsem razumljivo, a pozor! Taka, približno 50 do 60-odstotno izrabljena pnevmatika je smrtno nevarna, saj je njena struktura pod iztrošenimi lamelami razmeroma trda in še zlasti na mokrem nudi izjemno slab oprijem. To se pozna tako pri slabšem oprijemu v ovinku kakor tudi pri zaviranju; strokovnjaki ocenjujejo, da je zavorna pot vozila pri zaviranju s 100 na 0 km/h z zimskimi pnevmatikami 5 do 15 metrov daljša, kot če bi bilo le-to opremljeno z letnimi pnevmatikami. V kritičnih trenutkih je to lahko še kako odločilno!